Prečkanje potoka z imenom 'Jezik'
Pisatelj: Minjun Oh
Vedno omenjamo izraz "jezikovna ovira". Veliko mojih korejskih prijateljev vedno pravi, da si želijo skleniti mednarodna prijateljstva, vendar jezik vedno predstavlja težavo. V tem primeru, in predvidevam, da za mnoge druge Korejce, jezikovna težava dejansko deluje kot ovira.
Naše potovanje v Jaecheon je bilo mešanica narodnosti in prijateljstev. Razen Korejcev, ki se dejansko poznajo zaradi svojih klubskih dejavnosti, se večina nekorejskih članov, ki so se udeležili, ni nikoli srečala in so morali navezati nova poznanstva s svojimi korejskimi kolegi in drugimi tujimi udeleženci. To je zahtevalo veliko truda zaradi tako imenovane jezikovne ovire. Premagovanje te ovire, ki je za Korejce pomenila, da ne uporabljajo svojega maternega jezika, je bila težka sprememba. Vendar to ni bila največja težava dneva. Že od začetka so bili nekateri člani, ki se niso udeležili brez predhodne najave, in imele smo nekaj težav z našim kosilom. Zaradi teh težav smo začeli premagovati to oviro in se dogovarjati med seboj ter postali prijatelji, povezani z uporabo angleščine. Toda največja težava dneva se sploh še ni začela.
Popoldanski urnik je bil namenjen obisku znanega budističnega templja v Jaecheonu z imenom 'Jeongbang-sa'. Opazili so nas, da bo vzpon dolg 2 km, zato nihče ni imel težav. Nismo pa opazili, da so zaradi dežja, ki je prišlo pred dnevom izleta, potoki izdolbli cesto. Na ta del izleta nismo bili vsi pripravljeni. Kar pa se je zgodilo po tem, je bilo resnično čarobno. Nekaj nas je začelo bosih padati v potoke in pomagati svojim članom prečkati te potoke. Drugi so se prijeli za roke, nekateri pa so dobesedno nosili druge člane čez potoke. To je bil daleč najtežji del tega dvodnevnega urnika. Ko pa smo premagali ta pohod, smo si postali bližje kot kdaj koli prej.
Minilo je že nekaj mesecev, odkar smo se vrnili iz Jaecheona, vendar smo jaz in nekateri drugi korejski člani še vedno v stiku z novo pridobljenimi tujimi prijatelji od tistega dne. V tem dvodnevnem urniku smo vsi veliko prestali in, če sem iskren, se je splačalo. Zmočiti se, držati se za roke, si pomagati, to je dokaz tovarištva. In s tem tovarišstvom smo resnično premagali jezikovno oviro, ali je to morda 'jezikovni tok'? Zahvaljujem se vsem članom, ki so se udeležili potovanja, da so ustvarili nepozaben spomin.
